NOVI UPORABNIKI

v poglavju Priprava na kalibracijo, izpolnite elektronski obrazec ali nas pokličite na +386 2 629 6720.

OBSTOJEČI UPORABNIKI

Merila pošljite/dostavite na naš naslov in pripišite ali izvedemo kalibracijo po obstoječih ali novih zahtevah, ki jih hkrati pošljite v uskladitev.

Za terenske kalibracije pokličite ali pošljite poizvedbo.

HITRA TELEFONSKA POMOČ:

Telefon: +386 2 629 6720 (med 7:00 in 15:00), izven tega časa lahko pokličete na +386 41 626 771.

Za mnenja in razlage s področja kalibriranja sta pooblaščena:

• vodja kakovosti: Aleksandra Lepenik: ☎ +386 31 663 808
• tehnični vodja: Zoran Lepenik: ☎ +386 41 626 771

Merilna oprema je pri izdelavi preverjena s strani proizvajalca, v glavnem proizvajalec sam preveri, če je izdelek skladen z njegovo lastno specifikacijo. Nekateri proizvajalci ob tem izdajo dokument, ki potrjuje to kontrolo in skladnost (test report, tovarniški certifikat, kontrolni list ipd. ). To ni dokument, izdelan v skladu s kalibracijskim standardom SIST EN ISO/IEC 17025 in ga ne gre kot takega upoštevati, četudi nosi kalibracijske točke in rezultate. Je pa zagotovo neko dokazilo opravljenega preverjanja določenega kosa opreme ali serije. Kako se tak dokument sme uporabiti, je nujno natančno definirati v lastnem sistemu vodenja.

Od proizvajalca naprej se dogajajo vplivi na merilno opremo, ki jih je potrebno spremljati in nadzorovati. Gre za vplive transporta, manipulacije, vgradnje, uporabe, vzdrževanja, pogojev okolice, naravnih pojavov, človeka itd. Od vseh teh je odvisno kako dolgo bo merilna oprema še skladna s specifikacijo proizvajalca. In ta odmik od prvotnih specifikacij lahko spremljamo preko korekcij pri kalibracijah in preko časovnega lezenja ali drifta. Le s kalibracijo ali ponovnim preverjanjem lahko ugotovimo, v kolikšni meri merilnik odstopa od referenčne vrednosti.

Prva in ponovljena kalibracija

Pri prvi kalibraciji vidimo le trenutno odstopanje, pri drugi pa s primerjavo rezultatov že lahko ugotovimo začetke lezenja skozi čas. Ko ta postopek petkrat ponovimo v enakih časovnih presledkih, dobimo časovno lezenje merilne opreme. S tem podatkom predvidevamo, koliko bo lezenje vplivalo na rezultat tudi v prihodnje, če ne bo drugih posebnih vplivov. Ko pa pride med uporabo do posebnih vplivov, npr. preobremenitve, naravnih pojavov (direktna izpostavljenost soncu in padavinam, potres ipd.), ali neustreznega ravnanja s strani osebja, servisnega posega ipd., je v teh primerih potrebno merilno opremo takoj po dogodku ponovno preveriti, četudi še ni “čas” za kalibracijo. Enako pozorni moramo biti še na tihe merilne škrate – v merilnike vstavljene korekcijske faktorje, za katere se pogosto zgodi, da ko se vstavijo, nihče drug ne ve zanje. Vzpostaviti je potrebno nadzor nad vstavitvijo korekcijskih faktorjev, njihovo odobritev in preverjanje.

Vsaka meritev je uporabna le, če je točna. Točnost pa pomeni, da ob rezultatu poznamo in upoštevamo tudi korekcijske faktorje in merilno negotovost. Zato je pomembno, da se kalibracija izvaja in da se izvaja v rednih časovnih presledkih.

Vsaka kalibracija ima svoj namen in mora biti pomembna za uporabnika. Če ni namena in pomembnosti, kalibracija ni potrebna. Kadar gre za javno dobro, zahteve postavi zakonodajalec – varovanje zdravja, varnost pri delu, varovanje premoženja. Poslovni subjekti izvajajo kalibracijo za lastno dobro (četudi to od njih zahteva kupec, kalibracija vedno vpliva na lastno izboljševanje in nadzor in je vedno neposredno odločilna za uporabnika, še posebej ko potrjuje skladnosti lastnih proizvodov in procesov). S sistemom vodenja se določijo točke nadzora in kritične kontrolne točke, ki so tako pomembne, da jih je potrebno redno preverjati. Kontrolne točke lahko, ob ustreznem vpeljanem sistemu preverjanja, uporabnik kalibrira sam, medtem ko pri kritičnih kontrolnih točkah kalibracijo vedno opravi zunanji izvajalec – akreditiran laboratorij.

Certifikat o kalibraciji kot ključen dokument

V ostalih primerih se s kalibracijo pridobi zaupanja vredno informacijo, ki koristi pri delu. Certifikat o kalibraciji (kalibracijski certifikat, poročilo o kalibraciji) ni nek nebodigatreba dokument za hrambo in da ga nekomu pokažemo. Je pomemben dokument, ki vsebuje podatke in informacije za odločitve o ustreznosti proizvoda in procesa, za odločitev kupca ali vam še zaupa, za odločitve vezane na trajnost in energetsko učinkovitost (5R in ESR) ipd. Rezultate kalibracij je potrebno pregledati, ovrednotiti ter potrditi ali odkloniti. Pri zavrnitvi se morajo vpeljati ustrezni ukrepi. Pri merilni opremi je ukrep zelo močno povezan z življenjskim ciklom proizvoda in ima tudi širši trajnostni učinek, določi lahko:

• potrebo po servisnem posegu ali obnovi (repair in refurbish)
• potrebo po spremembi v procesu (remounting)
• potrebo po menjavi merilne opreme (refuse)
• potrebo po novi klasifikaciji opreme – morda ne bo več etalon, še vedno pa je lahko delovno merilo; morda ne bo več delovno merilo in gre v namene usposabljanja novih zaposlenih ali morda za igro učencev ali morda v muzej … (repurpose)
• potrebo po odstranitvi in recikliranju (recycle)

S kalibracijo ne dosegamo le osnovnega namena ugotovitve korekcije med našim merilom in referenčno vrednostjo ampak veliko več. Zato kalibracija ni strošek, je eden ključnih gradnikov uporabnikovih prihodkov, produktivnosti in učinkovitosti.

Več v tem zanimivem članku: Zakaj je kalibracija pomembna

Vsako merilo, ki se kalibrira, mora imeti svojega skrbnika. Ta spremlja merilo, nastavitve, vzdrževanja, kalibracije, stabilnosti in izvaja ukrepe.

Ko prejmete merilo iz kalibracije najprej preverite, da ni poškodb zaradi prenosa oziroma transporta, ki bi lahko vplivale na podane rezultate pravkar izvedene kalibracije. Zavedati se morate, da so rezultati podani in veljavni samo v času in kraju, ko in kjer so bili pridobljeni, torej običajno v nadzorovanem okolju laboratorija. Če med prenosom iz laboratorija do uporabnika pride do neljubega dogodka, je potrebno merilo ponovno preveriti. 

Nadalje preverite rezultate kalibracije in jih primerjate s predhodnimi, da ugotovite lezenja in druge razlike. Na osnovi rezultatov in ugotovitev ter v skladu s svojimi pravili določite, ali je merilo za vas še uporabno v predvidenem obsegu ali ne, in ustrezno ukrepajte. Svetujemo, da ta postopek zapišete in pripravite kontrolni seznam.  

Merila zaradi rokovanja in staranja spreminjajo svoj pogrešek, zato posledično ne moramo zaupati v nedogled v časovno stabilnost njihovih rezultatov. Z redno kalibracijo lahko te pogreške dokumentiramo in jih upoštevamo pri merjenju. Vplivov na merila je več in le-ti imajo zelo različne vplive, zato je posledično potrebno vedeti o kakšnih vplivih govorimo. Merilo je lahko izpostavljeno velikim temperaturnim razlikam (segrevanje, ohlajanje), tresljajem in grobem rokovanju ter staranju in trošenju materiala. Takšni vplivi se lahko predvidijo in v primeru, da imamo redno kalibrirano merilo, vidimo te vplive v obliki lezenja merila. Obstajajo tudi vplivi, ki nepredvidljivo spremenijo lastnosti merila. Takšni vplivi so npr. preobremenitev merila, fizična poškodba, servisni poseg ipd. V takšnih primerih je najprimernejša ponovna kalibracija merila.

V točki 2. razložimo, zakaj je kalibracija sploh pomembna. Iz te pomembnosti in namena izhaja tudi pogostost kalibriranja oziroma t. i. re-kalibracijski rok.

Re-kalibracijski rok v nekaterih primerih določi zakonodajalec ali strokovna organizacija (npr. NIJZ za cepilna mesta, Urad za meroslovje za zakonska merila …), najpogosteje pa tisti, ki merilo uporablja. Uporabniki sami najbolje vedo, kdo, kje, na kakšen način in s kakšnim namenom se uporablja kalibrirano merilo. Z oceno tveganja pogledamo kdo, s kakšnim znanjem in usposobljenostjo, v kakšnih razmerah, v kakšnih pogojih okolice in delovanja, … se uporablja merilo in kakšna tveganja pri tem nastanejo. Več kot je tveganj za napačen rezultat, pogosteje je potrebno preverjati merilo (preobremenitve, težji pogoji okolja, nestrokoven kader, ki se pogosto menja ipd.). To je tak prvi vidik. Drugi, že popolnoma meroslovni vidik, pa je spremljanje merila skozi čas, kjer se na podlagi proizvajalčevih specifikacij in predhodnih rezultatov kalibracij določi obdobje za katero se predvideva, da bo pričakovan pogrešek še sprejemljiv za dotično uporabo. Pomembno je za dotično uporabo – ne na splošno in vsa merila.

Kako določiti re-kalibracijski rok

Pri industrijskih merilih je najpogostejši re-kalibracijski rok dvanajst mesecev. Če je merilo na kritični kontrolni točki, je ta rok pogosto tudi krajši – odvisno od ocene tveganja. Pri več kot dvanajstih mesecih pa je dejansko zelo težko nadzorovati pogrešek in nepredvidljive situacije. Upoštevati in predvidevati je potrebno vse dejavnike, ki bi (ali so že) privedli k poslabšanju merila. Ker, kakšen namen pa ima kalibrirano merilo, če rezultatom ne gre zaupati?

V miselno enačbo za določitev re-kalibracijskega roka je potrebno vstaviti tehnične specifikacije proizvajalca, zahteve proizvajalca po območjih delovanja in prekoračitve, rezultate predhodnih kalibracij, delovne pogoje uporabe merila, način hrambe, pogostost uporabe, osebe, ki uporabljajo merila in še kakšno specifiko vašega dela in uporabe.

Akreditirani laboratoriji ne smemo postavljati re-kalibracijskih rokov, ker nismo uporabniki merila. Lahko pa jih zapišemo na certifikat in nalepko o kalibraciji, če nam uporabniki posredujejo pisno zahtevo pred začetkom izvedbe kalibracije.

Več o tem v tem zanimivem članku: Kako pogosto moramo kalibrirati in kaj je re-kalibracijski rok?

Zamenjava senzorja je večji servisni poseg, zato je potrebna ponovna kalibracija ali vsaj interna preveritev. Če je merilnik kalibriran skupaj s temperaturnim tipalom in zamenjate temperaturno tipalo, kalibracija ni več veljavna. Če se predvideva pogosta menjava temperaturnih tipal, se obrnite na nas, saj obstajajo različne ustrezne rešitve za učinkovito rešitev takih situacij.

Največja zagata uporabnikov je v večini primerov enostavna – delovna temperatura + zgornja in spodnja delovna meja. Temu vprašanju je potrebno nameniti nekaj razmisleka tudi v smislu vmesnega preverjanja, namena uporabe, internih zahtev ipd.  

PRIMER 1:

Uporabnik suši izdelke pri 800 °C. Zaradi energetske učinkovitosti in zahtev materiala si postavi mejo ± 10 °C. Za preveritev uporablja indikacijski termometer s termočlenom, za katerega ima specifikacijo -200 °C … 1200 °C. Pri katerih točkah naj kalibrira svoje merilo?

Rešitev:

Pri 780 °C, 800 °C in 820 °C, ali morda malce razširjeno 750 °C, 800 °C in 850 °C, odvisno ali spremlja tudi segrevanje in ohlajanje peči. Po želji lahko doda še kakšno zanj relevantno točko.

PRIMER 2:

Isti uporabnik ima še drug postopek, kjer preverja temperaturo okoli 60 °C.

Rešitev 1:

Najprej potrebuje odločitev, ali bo to izvajal z istim temperaturnim tipalom, saj bo le-to pri uporabi na visoki temperaturi hitreje lezlo kot pri nizki temperaturi. Poleg tega so termočleni različno primerni za uporabo pri 60 °C ali 800 °C. Če se odloči za isto temperaturno tipalo, doda točko 60 in obe meji. Sledi, da bo moral upoštevati večjo merilno negotovost.

Rešitev 2:

Lahko se odloči za simulacijo temperature indikacijskega termometra brez kalibracije s temperaturnim tipalom in po celotnem območju indikacijskega termometra. Temperaturna tipala potem preverja ločeno ali upošteva predvidene faktorje pogreškov iz standarda.

Rešitev 3:

Če sta obe meritvi pomembni, svetujemo, da za vsako od temperatur uporablja ločeno merilo. Danes so kvalitetni in stabilni merilniki cenovno že zelo dostopni, zato bo kalibracija verjetno še ugodnejša, saj ne bo kombinacij postopkov. 

Odgovor na to boste našli v članku na povezavi: Kaj so kalibracije na terenu?

Več o tem si preberite v članku na povezavi: Re-kalibrirati ali kupiti nov merilnik?